03 428 57 36 [email protected] Pon–Pet 8:00–17:00 · Spletna naročila 24/7

Spletna naročila sprejemamo ves dan in vso noč

Preprečevanje preležanin: menjava položaja, nega kože in prvi opozorilni znaki

Preležanina lahko nastane v nekaj urah, celi pa se tedne ali mesece. Večino je mogoče preprečiti z rednim obračanjem, pregledom kože in dobro prehrano; tukaj je opisano, kako to izvajati doma.

Uredništvo fzj.siPosodobljeno 18. 11. 2026

Kaj je preležanina in zakaj nastane

Preležanina ali razjeda zaradi pritiska je poškodba kože in tkiva pod njo, ki nastane, ko dolgotrajen pritisk med kostjo in podlago ustavi pretok krvi. Tkivo brez kisika začne odmirati, najprej v globini, zato je poškodba pogosto večja, kot je videti na površini.

Pritisku se pridružita še dve sili. Strig nastane, ko bolnik drsi po postelji navzdol in se koža premakne drugače kot kost pod njo. Trenje nastane, ko ga po rjuhi vlečemo, namesto da bi ga dvignili. Vlažna koža zaradi znoja ali urina je na oboje občutljivejša.

Kje preležanine najpogosteje nastanejo

Preležanine nastanejo tam, kjer je kost tik pod kožo in telo z njo leži ali sedi na podlagi: na križnici in trtici, petah, kolkih, gležnjih, komolcih, lopaticah in zatilju. Ogrožena mesta so odvisna od položaja telesa.

PoložajNajbolj ogrožena mesta
Na hrbtuKrižnica in trtica, pete, komolci, lopatice, zatilje
Na bokuKolk, zunanji gleženj, koleno, rama, uho
Polsede v posteljiKrižnica in trtica, pete
Sede na stolu ali vozičkuSednični kosti, trtica, hrbet ob naslonu, pete

Poškodbe povzročijo tudi pripomočki, ki pritiskajo na kožo: cevka za kisik za ušesi, urinski kateter, pretesna opornica ali guba plenice.

Kdo je najbolj ogrožen

Najbolj je ogrožen človek, ki se sam ne more obrniti ali prestopiti in ki slabo čuti bolečino. Nevarnost se poveča ob slabi prehranjenosti, inkontinenci in boleznih, ki slabšajo prekrvitev.

  • nepokretnost po možganski kapi, zlomu kolka ali operaciji;
  • okvara hrbtenjače, sladkorna bolezen z okvaro živcev, bolezni ožilja;
  • hujšanje, premalo beljakovin in tekočine;
  • uhajanje urina ali blata;
  • zmedenost ali močna zaspanost, tudi zaradi zdravil;
  • preležanina v preteklosti.

Kako pogosto in kako menjati položaj

Ležečemu bolniku, ki se ne obrača sam, položaj v postelji menjajte redno podnevi in ponoči, v praksi najpogosteje približno na dve uri. Natančen razpored je odvisen od stanja kože in vrste vzmetnice, zato ga določite skupaj s patronažno medicinsko sestro.

  • Vodite razpored. Na list ob postelji vpisujte uro in položaj: hrbet, levi bok, desni bok. Tako se oskrbovalci ne zanašate na spomin.
  • Na boku naj leži pod kotom okrog 30 stopinj, podprt z blazino za hrbtom, in ne naravnost na kolčni kosti. Med koleni in gležnji naj bo blazina.
  • Pete naj bodo v zraku. Pod meča po dolžini položite blazino, da pete ne ležijo na vzmetnici.
  • Vzglavje dvignite le toliko, kolikor je potrebno za hranjenje in dihanje, sicer naj ne presega približno 30 stopinj, da bolnik ne drsi navzdol.
  • Dvigujte, ne vlecite. Uporabite drsno rjuho ali podlogo in pomoč druge osebe. Vlečenje po rjuhi odrgne kožo.
  • Položaja ne menjajte na mesto, ki je še rdeče od prejšnjega ležanja.

Na stolu ali vozičku je pritisk na majhno površino večji kot v postelji. Kdor zmore, naj se vsakih 15–30 minut za kratek čas razbremeni z nagibom naprej ali vstran; kdor ne zmore, naj ga oskrbovalec prestavi vsaj enkrat na uro. Sedenje brez prekinitve naj bo čim krajše.

Dnevna nega in pregled kože

Kožo preglejte vsaj enkrat na dan, najlaže ob umivanju in menjavi položaja, in bodite pozorni na rdečino, ki po razbremenitvi ne izgine. To je prvi znak preležanine in trenutek, ko je škodo še mogoče ustaviti.

Preizkus s prstom: na rdeče mesto rahlo pritisnite s prstom za nekaj sekund in ga odmaknite. Če koža pod prstom pobledi in nato spet pordi, je prekrvitev ohranjena. Če ostane rdeča, je tkivo že poškodovano. Pri temnejši polti rdečina ni izrazita; pozorni bodite na mesto, ki je toplejše, trše, oteklo ali boleče.

  • Umivajte z mlačno vodo in blagim čistilom, kožo osušite s pivnanjem, brez drgnjenja.
  • Suho kožo namažite z vlažilno kremo. Rdečih mest in kože nad kostmi ne masirajte.
  • Pri inkontinenci menjajte plenico takoj, ko je mokra, kožo očistite in zaščitite z zaščitno kremo, ki jo priporoči patronažna sestra ali farmacevt.
  • Rjuhe naj bodo suhe in napete, brez gub in drobtin. Oblačila naj ne imajo debelih šivov in gumbov na hrbtni strani.
  • Ne uporabljajte obročev v obliki krofa in rokavic, napolnjenih z vodo; pritisk prenesejo na okolno tkivo in prekrvitev še poslabšajo.

Prehrana in pitje

Koža in tkivo se obnavljata le, če telo dobi dovolj energije, beljakovin in tekočine. Slabo prehranjen bolnik dobi preležanino hitreje, rana pa se mu celi počasneje.

  • Ponudite več manjših obrokov na dan in beljakovinsko živilo pri vsakem: mlečne izdelke, jajca, ribe, meso, stročnice.
  • Pijačo ponujajte čez ves dan, tudi če bolnik ne reče, da je žejen. Pri boleznih srca ali ledvic o količini tekočine vprašajte zdravnika.
  • Spremljajte težo in količino pojedene hrane. Hujšanje, težave pri požiranju ali odklanjanje hrane povejte osebnemu zdravniku.
  • O energijsko-beljakovinskih napitkih in prehranskih dopolnilih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom; rednih obrokov in nege ne nadomestijo.

Vzmetnice in blazine

Vzmetnica za preprečevanje preležanin in sedežna blazina pritisk razporedita po večji površini, obračanja pa ne nadomestita. Katera je primerna, presodi zdravnik ali patronažna sestra glede na ogroženost bolnika.

Negovalno posteljo, vzmetnico in blazino proti preležaninam ob izpolnjenih pogojih predpiše zdravnik z naročilnico v breme zdravstvenega zavarovanja. O tem, kaj bolniku pripada, vprašajte osebnega zdravnika ali ZZZS. Drugi koraki domače oskrbe so opisani v članku o neformalnih oskrbovalcih.

Kdaj poklicati patronažno sestro ali zdravnika

Patronažno medicinsko sestro ali osebnega zdravnika obvestite že ob rdečini, ki po razbremenitvi ne zbledi, in ne šele ob odprti rani. Zgodnja preležanina se ob razbremenitvi lahko pozdravi v nekaj dneh, globoka zahteva dolgotrajno oskrbo rane.

  • Še isti ali naslednji dan: rdečina, ki ne pobledi; mehur, odrgnina ali razpoka nad kostjo; mesto, ki je toplo, trdo ali boleče.
  • Takoj k zdravniku ali v dežurno službo: rana z gnojnim izcedkom ali neprijetnim vonjem, rdečina, ki se širi okrog rane, črno odmrlo tkivo, vročina, mrzlica ali nova zmedenost. To so lahko znaki okužbe, ki se širi v kri.

Rane ne zdravite sami z domačimi pripravki, alkoholom ali praški. Obloge in način preveze izbere zdravstveno osebje; pri prevezah doma upoštevajte pravila iz članka o higieni rok.

Pogosta vprašanja

Kako hitro lahko nastane preležanina?

Pri zelo ogroženem bolniku lahko poškodba tkiva nastane že v nekaj urah neprekinjenega pritiska, na primer po dolgem ležanju v enem položaju. Zato je redno obračanje potrebno tudi ponoči.

Ali posebna vzmetnica pomeni, da bolnika ni treba obračati?

Ne. Vzmetnica pritisk zmanjša in razporedi, vendar ga ne odpravi. Obračanje ostaja potrebno, razmik med menjavami pa določite skupaj s patronažno medicinsko sestro.

Ali naj rdeče mesto masiram, da se prekrvi?

Ne. Masaža rdečega mesta nad kostjo dodatno poškoduje drobne žile in tkivo. Mesto razbremenite, tako da bolnika obrnete, in ga čez pol ure znova preglejte.

Kaj pomeni rdečina, ki ob pritisku ne pobledi?

Pomeni, da je prekrvitev tkiva že okvarjena in da gre za začetno preležanino. Mesto takoj razbremenite, ne polagajte bolnika nanj in obvestite patronažno medicinsko sestro ali osebnega zdravnika.

Ali preležanine nastanejo tudi pri sedenju?

Da, na sedničnih kosteh in trtici celo hitreje, ker je teža telesa na majhni površini. Sedeči naj se pogosto razbremenjuje, sedežno blazino pa naj izbere strokovno osebje.

Katera krema preprečuje preležanine?

Nobena krema ne nadomesti razbremenitve. Vlažilna krema ohranja kožo prožno, zaščitna krema pri inkontinenci jo varuje pred vlago. O izbiri vprašajte patronažno sestro ali farmacevta.

Preberite tudi

Viri

  • NHS – Pressure ulcers (pressure sores): prevention, symptoms, treatment (nhs.uk)
  • EPUAP/NPIAP/PPPIA – Prevention and Treatment of Pressure Ulcers/Injuries: Clinical Practice Guideline 2019 (epuap.org)
  • NICE – Pressure ulcers: prevention and management, CG179 (nice.org.uk)
  • MedlinePlus – Preventing pressure ulcers (medlineplus.gov)
  • ZZZS – Medicinski pripomočki in patronažna zdravstvena nega (zzzs.si)

Nasveti za zdravje v vsakdanu

Mariborska cesta 64, 3000 Celje