Padci starejših doma: pregled stanovanja, vaje za ravnotežje in ravnanje po padcu
Večina padcev starejših se zgodi doma, pri čisto običajnih opravilih: na poti na stranišče, na stopnicah, v kopalnici. Tukaj so nevarnosti, ki jih lahko odstranite še danes, vaje za ravnotežje in navodila, kaj storiti, ko do padca vseeno pride.
Zakaj starejši padajo
Starejši padajo, ker se s starostjo zmanjšajo mišična moč, ravnotežje, vid in hitrost odziva, nevarnost pa dodatno povečajo nekatera zdravila in ovire v stanovanju. Padec je skoraj vedno posledica več vzrokov hkrati, zato pomaga le, če jih odpravljate več naenkrat.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto pade približno tretjina ljudi, starejših od 65 let. Posledice niso samo zlomi. Kdor je enkrat padel, se pogosto začne gibanja bati, hodi manj, oslabi in zato pade znova.
Pregled stanovanja po prostorih
Stanovanje pregledajte po poti, ki jo starejši prehodi največkrat: postelja, stranišče, kuhinja, vhod. Z nje odstranite vse, ob kar se lahko spotakne ali na čemer mu zdrsne, in dodajte oporo tam, kjer vstaja ali se sklanja.
Hodnik in stopnice
- Odstranite male preproge in tekače ali jih pritrdite s protidrsno podlogo.
- Kable speljite ob steni, čevlje in vrečke umaknite s tal.
- Stopnice naj imajo trden držaj, po možnosti na obeh straneh, in dobro vidne robove.
- Pragove znižajte ali označite s kontrastnim trakom.
Kopalnica in stranišče
- V kad ali tuš in na tla pred njima položite protidrsno podlogo.
- Ob straniščni školjki in v tušu namestite trdna oprijemala; obešalnik za brisače ne zdrži teže telesa.
- Za tuširanje uporabite stol za tuš, za prenizko školjko nastavek.
- Vrata naj se odpirajo navzven ali naj jih bo mogoče odkleniti od zunaj.
Spalnica
- Postelja naj bo tako visoka, da ima sedeči stopala na tleh in kolena pod pravim kotom.
- Stikalo ali nočna lučka naj bosta dosegljiva iz postelje, pot do stranišča prosta.
- Telefon, očala in pripomoček za hojo naj bodo ob postelji.
Kuhinja in dnevna soba
- Stvari za vsak dan pospravite v višino med pasom in rameni, da ni treba stopati na stol.
- Razlito tekočino obrišite takoj.
- Stoli naj bodo stabilni in z naslonjali za roke; nizki, mehki fotelji otežijo vstajanje.
Obutev in pripomočki za hojo
Doma je najvarnejša zaprta obutev z nizko peto, ki se dobro prilega nogi, ima oprijet petni del in podplat, ki ne drsi. Natikači brez pete, ponošeni copati in hoja v samih nogavicah po gladkih tleh sodijo med pogoste vzroke padcev.
Palica ali hodulja morata biti nastavljeni na pravo višino in imeti nepoškodovane gumijaste nastavke. Višino in način hoje naj pokaže fizioterapevt; napačno nastavljen pripomoček ravnotežje poslabša. Predolge hlače in halje skrajšajte.
Svetloba
Starejše oči potrebujejo več svetlobe in se počasneje privadijo na temo, zato naj bodo hodnik, stopnice in pot do stranišča osvetljeni tudi ponoči. Najpreprostejša rešitev so nočne lučke ali svetila s senzorjem gibanja.
- Stikala naj bodo na obeh koncih stopnic in ob vratih vsake sobe.
- Svetloba naj bo enakomerna, brez bleščanja na gladkih tleh.
- Ko ponoči vstanete, najprej prižgite luč in nekaj trenutkov posedite na robu postelje.
Vaje za ravnotežje in moč
Redna vadba za ravnotežje in moč nog je eden najučinkovitejših načinov preprečevanja padcev. Svetovna zdravstvena organizacija starejšim od 65 let priporoča tako vadbo vsaj tri dni na teden, ob siceršnjem rednem gibanju.
- Vstajanje s stola: s stabilnega stola vstanite brez pomoči rok in se počasi usedite. Ponovite nekajkrat, število postopoma povečujte.
- Stoja na eni nogi: ob kuhinjskem pultu, z roko tik nad njim, dvignite eno nogo in zadržite nekaj sekund, nato zamenjajte.
- Hoja po črti: ob pultu ali steni stopajte tako, da peto ene noge postavite tik pred prste druge.
- Dvig na prste in pete: z oporo se dvignite na prste, spustite in nato dvignite prste od tal.
Vadite ob trdni opori in v obutvi. Kdor je že padel, ima vrtoglavico ali hodi negotovo, naj se o primernih vajah najprej posvetuje z osebnim zdravnikom ali fizioterapevtom. Splošna priporočila o gibanju so v članku o zdravem življenjskem slogu.
Vid, zdravila in drugi zdravstveni vzroki
Slab vid in zdravila, ki povzročajo zaspanost ali padec krvnega tlaka, sodijo med najpogostejše zdravstvene vzroke padcev. Oboje je mogoče preveriti: vid pri okulistu, zdravila pri osebnem zdravniku ali farmacevtu.
- Vid: očala naj bodo čista in prave dioptrije. Večžariščna očala na stopnicah zameglijo rob stopnice, zato tam glejte skozi zgornji del stekel. Več o očesnih boleznih je v članku Vid in sluh v starosti.
- Zdravila: uspavala, pomirjevala, nekatera zdravila proti bolečinam, za krvni tlak in za odvajanje vode lahko povzročijo omotico. Kdor jemlje več zdravil hkrati, naj zdravnika prosi za pregled celotnega seznama. Zdravil ne opuščajte sami.
- Padec tlaka ob vstajanju: če se vam ob vstajanju stemni pred očmi, vstajajte v dveh korakih, najprej sede, in to povejte zdravniku. Koristijo tudi meritve tlaka doma.
- Alkohol upočasni odziv in okrepi učinek pomirjeval.
- Drugo: bolečine v stopalih in sklepih, nujno nočno uriniranje, premalo tekočine, slab sluh. O vitaminu D in zdravju kosti se pogovorite z zdravnikom.
Kaj storiti po padcu
Po padcu najprej obmirujte in preverite, ali vas kaj močno boli. Vstajajte le, če lahko premikate roke in noge brez hude bolečine; sicer pokličite pomoč in ostanite na toplem.
Če ste padli vi
- Obrnite se na bok in se počasi dvignite na vse štiri.
- Splazite se do trdnega stola ali postelje.
- Z rokami se oprite na sedež, eno nogo postavite naprej na stopalo in se dvignite.
- Obrnite se, sedite in nekaj minut počivajte.
Če ne morete vstati, kličite na pomoč, trkajte po steni ali pokličite 112. Pokrijte se z odejo ali oblačilom in občasno spremenite položaj. Kdor živi sam, naj ima telefon vedno pri sebi; o varovalnih sistemih s klicem na daljavo, kakršna je e-oskrba, vprašajte na centru za socialno delo.
Če je padel bližnji
Ne dvigujte ga takoj. Vprašajte, kje ga boli, in ga opazujte. Če je pri zavesti in brez hude bolečine, mu pomagajte vstati po zgornjih korakih, s stolom ob njem. Sami ga ne vlecite za roke.
Kdaj poklicati 112
- udarec v glavo z nezavestjo, zmedenostjo, bruhanjem ali hudim glavobolom;
- huda bolečina v kolku, noga je krajša ali obrnjena navzven, na nogo ne more stopiti;
- bolečina v vratu ali hrbtu, mravljinci ali šibkost v udih;
- močna krvavitev;
- bolečina v prsih, težko dihanje ali znaki možganske kapi pred padcem ali po njem;
- ne more vstati in mu ne morete varno pomagati.
Kdor jemlje zdravila proti strjevanju krvi in se je udaril v glavo, potrebuje zdravniški pregled tudi, če se počuti dobro.
Po vsakem padcu k osebnemu zdravniku
Padec povejte osebnemu zdravniku tudi, če se niste poškodovali, zlasti če je bil to drugi padec v letu ali če ne veste, zakaj ste padli.
Zdravnik preveri zdravila, tlak, vid in hojo ter po potrebi napoti na fizioterapijo. Svojci si v zvezek zapišite, kdaj, kje in pri katerem opravilu se je padec zgodil; več o vodenju zapiskov je v članku o neformalnih oskrbovalcih.
Pogosta vprašanja
Katera sprememba v stanovanju prepreči največ padcev?
Najprej uredite pot med posteljo in straniščem: odstranite preproge in kable, namestite nočno lučko in oprijemalo ob školjki. Po tej poti starejši hodi največkrat, tudi ponoči in zaspan.
Ali so copati primerna obutev za dom?
Samo zaprti copati z oprijeto peto in nedrsečim podplatom. Natikači brez petnega dela, ponošeni copati in gladke nogavice povečajo nevarnost zdrsa in spotikanja.
Mama se po padcu boji hoditi. Kako ji pomagam?
Strah je po padcu pogost in vodi v manj gibanja, to pa v slabšo moč. Pomaga postopna vadba ob opori, najbolje po navodilih fizioterapevta, in ureditev stanovanja. O strahu naj spregovori tudi z osebnim zdravnikom.
Katera zdravila povečajo nevarnost padca?
Predvsem uspavala in pomirjevala, nekatera zdravila proti bolečinam, zdravila za krvni tlak in odvajanje vode ter jemanje več zdravil hkrati. Seznam naj pregleda zdravnik ali farmacevt; sami zdravil ne opuščajte.
Kdaj je po padcu treba k zdravniku, čeprav ni zloma?
Ob udarcu v glavo, zlasti pri jemanju zdravil proti strjevanju krvi, ob bolečini, ki ne popušča, ob omotici ali kadar vzrok padca ni jasen. Ponavljajoči se padci so vedno razlog za pregled.
Preberite tudi
- Oskrba svojca domaKako začeti oskrbo svojca doma, kako razporediti dan in kdo pomaga v Sloveniji: osebni…
- Vid in sluhVid in sluh v starosti: starovidnost, siva mrena, glavkom, degeneracija rumene pege in…
- Sklepi in gibanjeBolečine v sklepih pri artrozi: kako se gibati brez preobremenitve, kaj pomenijo teža, toplota,…
- Zdrav življenjski slogKoliko gibanja priporoča SZO, kako sestaviti krožnik, kje so meje manj tveganega pitja…
Viri
- WHO – Falls: fact sheet; Step safely: strategies for preventing and managing falls (who.int)
- WHO – Guidelines on physical activity and sedentary behaviour 2020 (who.int)
- NHS – Falls: prevention; What to do if you have a fall (nhs.uk)
- CDC – STEADI: Older adult fall prevention; Check for Safety home checklist (cdc.gov)
- NIJZ – Preprečevanje padcev pri starejših (nijz.si)