Higiena rok in preprečevanje okužb pri negi bolnika doma
Večina povzročiteljev okužb potuje po hiši na rokah: z bolnika na kljuko, s kljuke na hrano. Pravilno umivanje ob pravih trenutkih prekine to pot bolje kot katerokoli čistilo.
Zakaj so roke pri negi najpomembnejše
Roke so najpogostejši prenašalec povzročiteljev okužb, ker se z njimi dotikamo bolnika, njegovih izločkov, površin in nato lastnega obraza ali hrane. Čiste roke varujejo oba: bolnika z oslabljeno odpornostjo pred vašimi klicami in vas pred njegovimi.
Starejši, kronični bolniki in ljudje z ranami, katetri ali po operaciji okužbo dobijo laže in jo prebolevajo teže. Zato pri negi veljajo strožja pravila kot pri običajnem gospodinjstvu.
Kdaj si umiti roke
Roke si umijte pred vsakim stikom z bolnikom in po njem, pred pripravo hrane in zdravil ter po stiku z izločki, perilom in odpadki. Trenutek je pomembnejši od števila umivanj.
- ob prihodu domov in pred začetkom nege;
- pred pripravo hrane, hranjenjem in dajanjem zdravil;
- pred prevezo rane, dotikom katetra ali hranilne cevke in po njem;
- po menjavi plenice, pomoči na stranišču, praznjenju nočne posode ali urinske vrečke;
- po brisanju nosu, kašlju ali kihanju, bolnikovem ali svojem;
- po ravnanju z umazanim perilom in smetmi;
- po snetju rokavic;
- po stiku z živalmi.
Tudi bolnik naj si umije roke pred jedjo in po uporabi stranišča. Kdor ne more do umivalnika, naj dobi vlažno krpo z milom in čisto krpo za izpiranje ali razkužilo.
Kako si roke pravilno umiti
Roke umivajte z milom in tekočo vodo 40–60 sekund, kolikor priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, in pri tem zdrgnite vso površino dlani, hrbtišč, prstov in palcev. Kratko splakovanje pod vodo klic ne odstrani.
- Roke zmočite in nanesite milo; tekoče je primernejše od trdega, ki ostaja mokro.
- Drgnite dlan ob dlan, nato hrbtišči, med prsti, palca, konice prstov in zapestji.
- Sperite pod tekočo vodo.
- Osušite s čisto brisačo ali papirnato brisačo in z njo zaprite pipo.
Nohti naj bodo kratki. Prstane in uro med nego snemite, ker se pod njimi zadržuje vlaga. Brisačo za roke menjajte pogosto; bolnik naj ima svojo. Kožo rok mažite s kremo, saj razpokana koža klice zadržuje in umivanje boli.
Kdaj zadošča razkužilo
Alkoholno razkužilo zadošča, kadar roke niso vidno umazane in pri roki ni umivalnika, na primer med dvema opraviloma ob postelji. Vtirajte ga 20–30 sekund po vsej površini rok, dokler se ne posuši.
Uporabljajte razkužilo za roke na alkoholni osnovi; ameriški CDC priporoča izdelke z najmanj 60 odstotki alkohola. Razkužilo ne nadomesti mila v treh primerih:
- ko so roke vidno umazane ali mastne;
- po stiku z blatom ali bruhanjem in ob driski v hiši, ker alkohol na nekatere povzročitelje črevesnih okužb slabo deluje;
- pred pripravo hrane po delu z izločki.
Kdaj uporabiti rokavice
Rokavice za enkratno uporabo si nadenite, kadar pričakujete stik s krvjo, urinom, blatom, bruhanjem ali izcedkom iz rane ter kadar imate na rokah ranice. Za hranjenje, oblačenje in običajno pomoč niso potrebne.
- Pred nadevanjem in po snetju si roke umijte ali razkužite; rokavice imajo drobne luknjice in se pri snemanju umažejo.
- En par uporabite za eno opravilo. Po menjavi plenice jih snemite, preden se dotaknete kljuke, telefona ali čiste posteljnine.
- Snemite jih tako, da jih obrnete navznoter, in jih odvrzite v vrečko za smeti.
- Rokavic ne umivajte in ne razkužujte za ponovno uporabo.
Perilo in posteljnina
Perilo bolnika lahko perete v domačem pralnem stroju. Perilo, umazano z izločki, operite ločeno in pri najvišji temperaturi, ki jo tkanina dopušča; britanski NHS za tako perilo navaja 60 °C.
- Umazanega perila ne stresajte in ga ne nosite ob telesu; odnesite ga v vrečki ali košu naravnost v stroj.
- Trdne ostanke blata s papirjem odstranite v straniščno školjko, pri tem uporabite rokavice.
- Perilo popolnoma posušite, koš za perilo redno očistite.
- Po delu s perilom si umijte roke.
Posoda, površine in odpadki
Bolnik ne potrebuje posebne posode. Krožnike, pribor in kozarce operite v pomivalnem stroju ali z vročo vodo in detergentom, med jedjo pa pribora in kozarcev ne delite.
- Površine: enkrat na dan z običajnim čistilom obrišite mesta, ki se jih dotika več ljudi: kljuke, stikala, ograjo postelje, nočno omarico, daljinski upravljalnik, telefon, pipe in straniščno desko. Razkužilo za površine uporabite po navodilih na embalaži, kadar so površine onesnažene z izločki ali je v hiši nalezljiva bolezen.
- Krpe: za kopalnico in kuhinjo imejte ločene krpe in jih pogosto perite.
- Odpadki: plenice, robčke, obloge in rokavice zavežite v vrečko in odvrzite med mešane odpadke.
- Igle in lancete: zbirajte v trdni, zaprti posodi. Kako jih oddati, vprašajte patronažno sestro ali v lekarni.
- Osebni predmeti: brisača, zobna ščetka, brivnik in termometer naj bodo samo bolnikovi.
Ko ste prehlajeni vi ali je bolnik nalezljiv
Prehlajen oskrbovalec naj oskrbo, če je le mogoče, za nekaj dni preda drugemu. Če to ni mogoče, med nego nosite masko, kašljajte v robec ali rokav in si roke umivajte pogosteje.
Ob driski, bruhanju ali okužbi dihal pri bolniku pogosto zračite sobo, bolniku namenite svojo brisačo in po možnosti svoje stranišče ter si po vsakem stiku umijte roke z milom. Obiski naj počakajo, zlasti majhni otroci in drugi starejši.
Cepljenje
Cepljenje zmanjša možnost, da okužbo prinesete domov ali da jo bolnik preboli v hudi obliki. Starejšim in kroničnim bolnikom se praviloma priporoča vsakoletno cepljenje proti gripi, pogosto tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam in covidu-19.
Katera cepljenja so primerna za vašega svojca in kdaj, presodi osebni zdravnik glede na starost, bolezni in zdravila. Posvetujte se z njim tudi o svojem cepljenju: zaščiten oskrbovalec varuje tudi tistega, za kogar skrbi. Veljavna priporočila objavlja NIJZ.
Kdaj k zdravniku
Osebnega zdravnika ali dežurno službo pokličite, kadar bolnik dobi vročino ali mrzlico, kadar se rana pordi, oteče ali gnoji ali kadar driska in bruhanje trajata dlje kot en dan. Pri starejših je prvi znak okužbe pogosto nova zmedenost ali zaspanost.
- vročina, mrzlica, hitro dihanje ali kašelj z gnojnim izpljunkom;
- pekoče uriniranje, moten urin neprijetnega vonja, bolečina v ledvenem predelu, zlasti ob urinskem katetru;
- rdečina, toplota, oteklina ali izcedek okrog rane, katetra ali preležanine;
- driska z znaki izsušenosti: suha usta, malo temnega urina, omotica;
- kri v blatu ali bruhanju.
Številko 112 pokličite ob hudem dušenju, neodzivnosti, nenadni hudi zmedenosti z vročino, pomodrelih ustnicah ali marmorirani, hladni koži. Antibiotikov, ki so ostali od prej, bolniku ne dajajte; o zdravljenju odloča zdravnik. Druga pravila domače nege so zbrana v članku o neformalnih oskrbovalcih.
Pogosta vprašanja
Kako dolgo je treba umivati roke?
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 40–60 sekund umivanja z milom in vodo, skupaj z izpiranjem in sušenjem. Razkužilo vtirajte 20–30 sekund, dokler se roke ne posušijo.
Ali je razkužilo boljše od mila?
Ne. Razkužilo je priročno, kadar roke niso vidno umazane in ni umivalnika. Po stiku z blatom ali bruhanjem, ob driski in pri umazanih rokah je potrebno umivanje z milom in vodo.
Ali moram pri negi svojca ves čas nositi rokavice?
Ne. Rokavice so potrebne ob stiku s krvjo, urinom, blatom, bruhanjem in ranami. Pri hranjenju, oblačenju in pomoči pri hoji zadoščajo čiste roke. Po snetju rokavic si roke vedno umijte.
Pri kateri temperaturi perem perilo bolnika?
Običajno perilo perite kot sicer. Perilo, umazano z izločki, operite ločeno pri najvišji temperaturi, ki jo tkanina prenese; NHS navaja 60 °C. Perila pred pranjem ne stresajte.
Ali potrebuje bolnik svojo posodo in pribor?
Ne. Zadošča pranje v pomivalnem stroju ali z vročo vodo in detergentom. Pomembno je, da pribora in kozarcev med jedjo ne delite ter da ima bolnik svojo brisačo.
Ali naj se kot oskrbovalec cepim proti gripi?
Cepljenje ljudi, ki živijo s starejšim ali kroničnim bolnikom ali zanj skrbijo, zmanjša možnost, da mu prenesejo okužbo. O cepljenju, primernem za vas, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.
Preberite tudi
- Oskrba svojca domaKako začeti oskrbo svojca doma, kako razporediti dan in kdo pomaga v Sloveniji: osebni…
- PreležanineKje nastanejo preležanine, kako pogosto obračati ležečega bolnika, kako negovati kožo, kaj naj…
- Padci domaPregled stanovanja po prostorih, obutev, osvetlitev, vaje za ravnotežje, vid in zdravila kot…
Viri
- WHO – Hand hygiene: why, how and when; Hand hygiene in outpatient and home-based care (who.int)
- CDC – Handwashing: when and how to wash your hands; Hand sanitizer use (cdc.gov)
- NHS – How to wash your hands; How to prevent germs from spreading; washing clothes at home (nhs.uk)
- NIJZ – Higiena rok; Priporočila za cepljenje odraslih in kroničnih bolnikov (nijz.si)
- ECDC – Infection prevention and control in the household setting (ecdc.europa.eu)