Prostata po 50. letu: benigna povečava, nočno uriniranje in test PSA
Šibkejši curek in nočno vstajanje po petdesetem letu pozna veliko moških, o njih pa se redko pogovarjajo. Opisujemo, kaj je benigna povečava prostate, kaj lahko spremenite sami, kako razmišljati o testu PSA in kateri znaki ne smejo čakati.
Kaj je benigna povečava prostate
Benigna povečava prostate je nerakavo povečanje žleze, ki leži pod sečnim mehurjem in obdaja sečnico. Z leti se pojavi pri večini moških. Povečana žleza stiska sečnico, zato se mehur težje in nepopolno prazni.
Povečava ni rak in se vanj ne spremeni. Obe bolezni pa se lahko pojavita pri istem človeku, ker sta obe pogostejši v starejših letih. Velikost prostate tudi ne napoveduje težav: nekateri moški z zelo povečano žlezo urinirajo brez težav, drugi imajo izrazite težave že ob majhni povečavi.
Znaki benigne povečave prostate
Najpogostejši znaki so šibek ali prekinjajoč se curek, čakanje na začetek uriniranja, občutek, da se mehur ni izpraznil, pogosto in nujno uriniranje ter vstajanje ponoči. Razvijajo se počasi, več let.
- curek je tanjši in šibkejši, kot je bil;
- uriniranje se začne z zamikom ali je treba pritiskati;
- curek se prekinja, na koncu urin kaplja;
- kmalu po uriniranju je treba znova na stranišče;
- nuja je nenadna in jo je težko zadržati;
- ponoči vstajate dvakrat ali večkrat.
Enake težave lahko povzročijo tudi okužba sečil, vnetje prostate, zožitev sečnice, kamni, bolezni mehurja in nekatera zdravila. Vzroka zato ne ugibajte sami, ugotovi ga zdravnik.
Nočno uriniranje ni vedno posledica prostate
Nočno vstajanje je pogosto posledica več vzrokov hkrati. Poleg povečane prostate ga povzročajo večerno pitje, alkohol, zatekanje nog, srčno popuščanje, neurejena sladkorna bolezen, motnje dihanja med spanjem in zdravila za odvajanje vode, vzeta pozno popoldne.
Zdravniku zelo pomaga dnevnik uriniranja. Dva ali tri dni zapisujte, kdaj in približno koliko ste popili ter kdaj in koliko ste urinirali, tudi ponoči. Iz zapisa se hitro pokaže, ali ponoči nastaja preveč urina ali pa mehur zadrži premalo. Ker nočno vstajanje kvari spanec, je koristno prebrati tudi članek o spancu in stresu.
Kaj lahko storite sami
Blage težave pogosto omilijo spremembe navad: manj tekočine zvečer, manj kave in alkohola, redno gibanje in praznjenje mehurja brez naglice. Čez dan pijte dovolj, tekočine ne omejujte na splošno.
- Zadnji dve do tri ure pred spanjem pijte le toliko, da pogasite žejo.
- Kava, pravi čaj, gazirane pijače in alkohol dražijo mehur in povečajo nastajanje urina.
- Na stranišču si vzemite čas. Po uriniranju nekaj trenutkov počakajte in poskusite še enkrat.
- Če vam popoldne zatekajo noge, jih za nekaj časa dvignite, da se tekočina izloči pred nočjo.
- Zaprtje poveča pritisk na mehur; pomagajo vlaknine, tekočina čez dan in gibanje, kot opisujemo v članku o prebavi in zaprtju.
- Pred nakupom zdravil brez recepta proti prehladu ali alergiji vprašajte farmacevta. Nekatera otežijo praznjenje mehurja.
- Vzdržujte primerno telesno težo in se redno gibajte.
Vaje za mišice medeničnega dna pomagajo pri kapljanju po uriniranju in pri nenadni nuji. Naučite se jih pri fizioterapevtu, ker jih brez navodil marsikdo izvaja napačno.
Kako poteka pregled pri zdravniku
Pregled se začne pri osebnem zdravniku s pogovorom o težavah, pogosto s kratkim vprašalnikom o uriniranju. Sledijo preiskava urina, po presoji krvne preiskave in pregled prostate s prstom skozi danko. K urologu vas zdravnik napoti z napotnico.
Pregled s prstom traja nekaj sekund. Je neprijeten, vendar ne boli, zdravnik pa z njim oceni velikost, obliko in čvrstost žleze. Urolog lahko doda ultrazvok sečil in meritev pretoka urina. Blage težave se pogosto le spremljajo. Pri izrazitejših so na voljo zdravila in posegi, o katerih odloča urolog skupaj z vami.
Izrazita zapora, ki se ne zdravi, lahko sčasoma privede do zastajanja urina v mehurju, ponavljajočih se okužb sečil, kamnov v mehurju in okvare ledvic. Težav zato ne prenašajte molče samo zato, ker naj bi bile „za ta leta običajne“. Na pregled prinesite seznam vseh zdravil in dnevnik uriniranja.
Test PSA: prednosti in slabosti
PSA je beljakovina, ki jo izdeluje prostata in se določi iz vzorca krvi. Zvišana vrednost opozori na možnost raka prostate, vendar raka ne dokazuje. Za test se zato odločite po pogovoru z zdravnikom, ko poznate njegove koristi in omejitve.
| Kaj govori za test | Kaj govori za premislek |
|---|---|
| Lahko odkrije raka prostate, preden povzroči težave. | Vrednost zvišajo tudi benigna povečava, vnetje prostate in okužba sečil. |
| Zgodaj odkrito bolezen je mogoče zdraviti z več izbire. | Zvišana vrednost vodi v dodatne preiskave, tudi biopsijo, ki se lahko izkaže za nepotrebno. |
| Zaporedne meritve pokažejo, kako se vrednost spreminja. | Test odkrije tudi počasi rastoče rake, ki človeku nikoli ne bi škodovali. |
| Normalen izvid marsikoga pomiri. | Normalna vrednost raka ne izključuje povsem. |
O testu se je smiselno pogovoriti prej in bolj zavzeto, če sta oče ali brat zbolela za rakom prostate. Zdravniku povejte tudi za nedavno okužbo sečil. Izvid vedno razlaga zdravnik, ki upošteva starost, velikost prostate, prejšnje vrednosti in splošno zdravje. O tem, kdaj in komu v Sloveniji priporočajo določanje PSA, se pozanimajte pri osebnem zdravniku ali urologu.
Kdaj takoj po pomoč
Takoj poiščite nujno pomoč, če kljub hudi nuji ne morete urinirati in vas v spodnjem delu trebuha močno boli. To je akutna zapora urina, ki jo je treba razrešiti še isti dan. Kri v urinu vedno zahteva pregled, tudi brez bolečin.
- Dežurna služba ali 112: popolna zapora urina; vročina z mrzlico in bolečino v ledvenem predelu ali presredku; večja količina krvi ali krvni strdki v urinu.
- Osebni zdravnik v nekaj dneh: kri v urinu ali semenu, pekoče in boleče uriniranje, težave, ki se v nekaj tednih hitro slabšajo, uhajanje urina.
- Pregled brez odlašanja: bolečine v kosteh ali križu, ki ne popustijo, skupaj z nepojasnjenim hujšanjem.
Prehranska dopolnila za prostato
Prehranska dopolnila niso zdravila in benigne povečave prostate ne zdravijo. Ne morejo nadomestiti pregleda, s katerim zdravnik izključi druge vzroke težav, niti zdravil, ki jih je predpisal.
Pred jemanjem se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, posebej če jemljete zdravila za krvni tlak ali proti strjevanju krvi. Zdravniku povejte, katera dopolnila jemljete, da bo imel pri odločanju popolno sliko.
Pogosta vprašanja
Ali povečana prostata pomeni, da bom zbolel za rakom?
Ne. Benigna povečava prostate ni rak in se vanj ne spremeni. Ker sta obe bolezni pogostejši v starejših letih, se lahko pojavita pri istem moškem, zato vzrok težav ugotavlja zdravnik.
Kolikokrat ponoči je še običajno vstati na stranišče?
Enkrat na noč je v starejših letih pogosto. Če vstajate dvakrat ali večkrat in vas to utruja, se pogovorite z osebnim zdravnikom. Vzrok ni nujno prostata, zato pomaga dnevnik pitja in uriniranja.
Naj grem po 50. letu na test PSA?
O tem se odločite po pogovoru z osebnim zdravnikom. Test lahko odkrije raka zgodaj, vendar je vrednost zvišana tudi pri povečavi ali vnetju, kar vodi v dodatne preiskave. Če sta oče ali brat imela raka prostate, to zdravniku povejte.
Ali je pregled prostate boleč?
Pregled s prstom skozi danko traja nekaj sekund. Je neprijeten, praviloma pa ne boli. Zdravnik z njim oceni velikost, obliko in čvrstost žleze.
Kaj storim, če nenadoma ne morem urinirati?
Popolna zapora urina z bolečino v spodnjem delu trebuha je nujno stanje. Takoj pojdite v dežurno službo ali pokličite 112. Ne čakajte do jutra in ne poskušajte težave rešiti s pitjem večje količine tekočine.
Preberite tudi
- Spanec in stresKoliko spanca potrebuje odrasel, kako nanj vplivajo zasloni, kofein in stres, katere dihalne…
- Prebava in zaprtjeZaprtje in napenjanje: koliko vlaknin in tekočine, kako pomaga gibanje, kaj jetrom pomeni…
- Krvni tlak domaKako doma pravilno izmeriti krvni tlak: manšeta, drža, čas in dnevnik meritev. Kaj pomenijo…
- Zdrav življenjski slogKoliko gibanja priporoča SZO, kako sestaviti krožnik, kje so meje manj tveganega pitja…
Viri
- EAU – Guidelines on Management of Non-neurogenic Male Lower Urinary Tract Symptoms (uroweb.org)
- NHS – Benign prostate enlargement; PSA testing (nhs.uk)
- NIH NIDDK – Prostate Enlargement (Benign Prostatic Hyperplasia) (niddk.nih.gov)
- CDC – Prostate cancer screening: benefits and harms (cdc.gov)
- Onkološki inštitut Ljubljana – Rak prostate (onko-i.si)